Od Pingvina do Eskima

YUKON in SEVEROZAHODNI TERITORIJ

Da ne bo panike, naj ze na zacetku povem, da mi niso spet ukradli fotoaparata. Moje slike se nahajajo na prenosnem racunalniku, ki je na poti v Kalifornijo. Razlaga sledi.

Slogan province Yukon pove vse: Yukon, larger than life! Takole na oko je Yukon vecji kot Nemcija, Francija in se kaksna evropska drzava skupaj, na tej povrsini pa zivi manj kot 40.000 ljudi. Dezela je ogromna, pravo kraljestvo divjine in zivali. Iz glavnega mesta, ki nosi ime Whitehorse sem se odpravil po Klondike hwy proti najbolj severni cesti v Kanadi, ki nosi ime Dempster hwy.

Dempster je slovita turisticna znamenitost, zgrajena v 70-ih letih. Gre za dobrih 700 kilometrov makedamske ceste, kjer ni nicesar razen prostrane pokrajine, losov, medvedov in seveda komarjev. Na nekje 300 in nekaj kilometrih se nahaja Eagle Plains, kjer je na voljo gorivo in hotel in nic drugega. Cesta dvakrat precka siroke reke, kar pomeni, da se moras dvakrat spraviti na trajekt, ki te prepelje preko reke. Zaradi severne geografske sirine reke pozimi zamrznejo, ne glede da gre poleti za siroke in hitre reke, zatorej gradnja mostov ni mogoca. Na Dempster hwy sem prvic preckal tudi arkticni krog, ta se nahaja nekje na dobri polovici trase. Preckanje oznacuje velika oznacba, ki nosi zanimive podatke o pokrajini in dezeli ter velik napis 66^o 33’ 33’’. Dempster me je iz province Yukon popeljala v provinco North Western Teretories. V NWT sem naletel na 2 skupnosti, ki zivita tukaj. Skupnosti, kjer po vecini zivijo prvotni prebivalci tega obmocja sovpadata z preckanjem reke s trajektom. Na koncu Dempester hwy pa se nahaja mesto Inuwik, kjer prebiva preko 3.000 ljudi. 

V Inuwiku sem prebil le en zelo dooolg dan. Tu namrec sonce julija sploh ne zaide, kar pomeni da ti tudi ob 3-h zjutraj sonce nabija v sotor in krade spanec. Ker samo mestece ni nic kaj posebnega, zanimiva se mi je zdfela le cerkev v obliki igluja, sem se kmalu obrnil nazaj in se odpravil nazaj proti Kolondike hwy, ki poteka med Whitehorsom in Dawson Citijem. Po 4 dnevih na Dempsterju sem se ponovno vrnil na asfaltno povrsino in kmalu prispel v Dawson City.

Dawson je drugo najvecje mesto v Yukonu in ima okrog 2.000 prebivalcev, lezi na sotocju manjse reke Klondike in velike reke Yukon. Reka Klondike oziroma njeni mali potoki pa so pravi razlog za obstoj mesta. Leta 1896 so namrec v potoku Bonanza odkrili zlato. Posledicno je Dawson na prelomu stoletja dozivel pravi bum saj je dezelo zajela slovita zlata mrzilca, v Klondiku in njenih potokih ter v okolici pa se se danes najde veliko zlata. Zlata sicer nisem iskal, sem pa tukaj nasel nove prijatelje in spoznal nekaj izjemno zanimivih ljudi. Srecal sem simpaticno vikarko, ki sicer dela in zivi v Fort McPhersonu, ki je ena izmed prej omenjenih skupnosti na cesti Dempster. V Dawson je prisla skupaj s svojo prijateljico in nekaj otroki, da gredo po nakupih v “velikem mestu.” Naletel sem tudi na dva posebneza, oceta in sina, ki dejansko isceta zlato v reki. Vec tednov sta prebila sredi divjine, sotor jima je raztrgal medo a nekaj zlatih zrn sta le nasla. Potem pa sta jih prinesla v mesto, kjer so jima zlato zaplenili, saj vecino obmocja pripada podjetjem, ki tukaj pridobivajo zlato.

Nisem pa se omenil kaj se je pravzaprav v Dawsonu dogajalo. Odvijal se je 3 dnevni glasbeni festival, ki je mesto in njegovo okolico dodobra napolnil. Dawson City Music Festival!!! Tako se je v mesto zgrnilo tudi precej motoristov. Ze prej sem na Klondike Hwy na eni izmed crpalk naletel na fanta po imenu Kendall, ki vozi popolnoma enak crn motor kot jaz. No in nanj sem spet naletel v Dawsonu. Ni bil sam, poleg njega je bil prav tako na crnem motorju, le da je slo za Triumph Tigra, simpaticni irski veseljak Mick, ki sicer zivi v ZDA. Z fantoma smo se v minuti popolnoma ujeli, morda zato ker vozimo crne motorje!

Preko reke Yukon, ki jo preckas z trajektom smo si postavili sotore in se zvecer vrnili v mesto. Mick si je ogledal sloviti kan kan v se bolj slovitem in edinem casinoju v Yukonu Diamond Tooth Gerties, Kandall in jaz pa sva odsla so sotora, kjer so se odvijali se zadnji koncerti. Na vsak nacin sva zelela videti koncert, kart ni bilo vec na voljo, ceprav je 3-dnevna stala 90 dolarjev. Ko sva tako moledovala da naju le spustijo v sotor je mimo prisel nek fant, dejal da karte ne rabi in jo nama podari, nato je Kandall dobil se eno karto od varnostnika in vstopila sva v veliki sotor. In se isto sekundo ko sva vstopila je bend zapustil oder. A na sreco je bil predzadnji bend na festivalu, tako da sva si kasneje le lahko ogledala koncert.

Naslednji dan smo z fantoma ugotovili, da sta tudi ona namenjena na Aljasko in sicer v mesto Dead Horse, do katerega pelje cesta imenovana Dalton hwy. Dalton hwy pa je najbolj severna cesta v Severni Ameriki, kar pomeni, da s tem ko dosezem Dead Horse dosezem svoj cilj in to je najbolj severno tocko v Severni Amerki, ki jo lahko dosezem z motorjem.

In skupaj smo jo mahnili, trije crni motorji, trije motoristi svobodnega duha preko Top of The World Hwy proti Aljaski.

Iz vrha sveta,

Rock.

P.S.: Aja, skoraj bi pozabil! Kandall je imel s seboj prenosni racunalnik, kamor sem nalozil svoje slike, potem ko je bil moja spominska kartica polna. Potem pa sem jih enostavno pozabil posneti na DVD!